torek, 20. oktober 2015

Isabel Fonseca- Pokoplji me pokončno

Knjiga, ki je izšla pri založbi Sanje. Ime slednje kot nalašč asociira na romantično, zasanjano predstavo o Romih, kakršno si je ustvarilo mnogo ljudi. Predvsem na račun filmov, pesmi, opere Carmen itd. Divji, neukročeni, čudoviti, temnolasi in temnooki, strastni, a  na drugi strani agresivni, neprilagodljivi, leni, nepošteni in hinavski Romi. So res takšni? Kdo sploh so Romi, od kod prihajajo, kakšna je njihova resnična narava, zgodovina? So si Romi na Vzhodu in Zahodu v čem podobni? Da in ne. Avtorica, sicer novinarka, ki je v 90-ih letih nekaj let živela med njimi in jim prepustila besedo, je uspela ponuditi mnogoteren vpogled v kompleksno, kulturno, politično, sociološko in etnološko ozadje Romov. Sama sem imela pred branjem mnogo vprašanj, predvsem pa sem si morala priznati, da o njih ne vem ničesar. Ne zgolj o Romih v Sloveniji ali na območju nekdanje Jugoslavije, temveč na sploh. Kdaj so o njih prvič pisali, kako sploh doživljajo sebe, kako druge? Zakaj so se jih številne države otepale? Delno se odgovor skriva v prisilni asimilaciji in zatiranju romskega, svobodnjaškega duha. Po drugi strani pa si Romi sami, menda pogosto, včasih tudi iz čiste zavisti ali pa prevelikih razlik med navadami in prepričanji raznolikih plemen, skačejo v lase.

Pa vendar, Rome- ne glede na to kateremu plemenu, ali po nekaterih teorijah (tistih, ki zatrjujejo, da prihajajo iz Indije, iz katere so bili že pred stoletji pregnani) celo kasti, pripadajo,- druži goreča pripadnost družini, skupnosti. Ta ima vedno prednost pred individualizmom, kar je eden izmed pomembnih faktorjev, ki pojasnjuje njihovo trdoživost. Isabel Fonseca je obiskala številne družine, v Albaniji, Romuniji, Bolgariji, Poljski, Nemčiji in drugje, med katerimi je stanovala, opazovala vzorce delitve dela, razlike med moškimi in ženskimi, običaje, jezik in vse tisto, kar romske družine dela romske. Kdo so Romi in kakšna so njihova potovanja, kakšne so bile njihove migracije? Zanimivo je, kar avtorica večkrat poudari, da je to od nekdaj bolj zanimalo vse druge ne pa Romov samih. Ti se nemalokrat zdijo povsem nezainteresirani za lastno preteklost in hudodelstva, ki so jim bili, oni ali njihovi predniki, izpostavljeni v koncentracijskih taboriščih. Je to škodljivo potlačevanje ali pa del romske kulture oz. romskih kultur?

Knjiga je antropološki, slikovit in prav nič romantičen vstop v romsko domovanje, tako zelo podoben tistemu, za kar včasih menimo, da vemo o Romih, po drugi strani pa tako zelo daleč od naših ozkih, odtujenih predstav. Kot je poudarila pisateljica- ne glede na to, kaj Romi pomenijo drugim, od  naklonjenih (kar je redko) do najhujših predstav o njih kot o živalih, umazancih, tatovih in potepuhih, nekaj velja povsod. Romi ostajajo tisti drugačni, skrivnostni, drugi, ki v nas vzbujajo strah, radovednost in nelagodje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar