petek, 18. september 2015

Amos Oz: Zgodba o ljubezni in temnini

To ni le roman in niti ni zgolj avtobiografija, popis pisateljeve rodbine in popotovanje v njegovo odraščanje ter usodo njegovih staršev. Gre za zgodovinsko-biografsko-kulturni hibrid med razkritjem avtorjevega tako notranjega, kot zunanjega, sveta, torej okoliščin, dogodkov, zanimivih srečanj, ter plutjem po kompleksnem oceanu judovske kulture. Judovstvo je prepleten koncept tako etičnosti, religije kot tudi kulture. Razen nekaj drobcev, precej stereotipnih in megleno pomnjenih, o judovstvu pred to knjigo nisem vedela kaj dosti, priznam. Tudi ta knjiga ni ravno poljudni opis judovske kulture, ampak bogato, 'insajdersko' raziskovanje, spominjanje judovske zgodovine, pomembnih osebnosti, sporov med Judi in Arabci in neprenehnega strahu ter tesnobe, ki sta determinirala življenja Judov in njihovih družin. Amos odlično uprizarja napetost, ki se je zažirala že v mladost njegovih staršev, -introvertirane, skrivnostne lepotice, kakršna je bila njegova, venomer nesrečna, mati, sicer odlična pripovedovalka nenavadnih, mističnih zgodb ter v mladost in odraslost njegovega očeta, učenjaka.  Avtorjev oče je bil pomembnen raziskovalec in intelektualec, ki pa je vedno hrepenel po tem, da bi postal vpliven znanstvenik ter profesor, tako kot njegov stric Josip, ki je bil eden častivrednih judovskih očakov na področju kulture, pisanja in književnosti na sploh. Ker se Amosovemu čednemu očetu, z imenom Arje, to nikdar ni v celoti posrečilo, kljub ugledu, ki ga je užival zahvaljujoč svoji razgledanosti, bistroumnosti in kultiviranosti, je ostal 'zgolj knjižničar', ki pa je sanjaril, da bi pustil usodnejši pečat. Če ne on, pa vsaj sin, avtor te knjige, Amos, ki je bil že od malega neverjetno prodirnega uma in knjigoljub, zaradi česar so ga sosedje, znanci in sorodniki dojemali kot čudežnega dečka. To je Amosu, kakor pripoveduje sam, še kako laskalo, zato se je prelevil v malega narcisa, a po drugi strani so ga pričakovanja odraslih močno utesnjevala, želel je razbiti stene učenosti in literature, stene, založene s knjigami, ki so obkrožale tesno stanovanje, v katerem je živel s staršema. Želel je postati močen, zagorel hebrejski mladenič, ki brani svojo domovino, trdo dela in se ne ukvarja s knjigami, temveč 'pomembnejšimi', oprijemljivejšimi poslanstvi.

Sin edinec se vmes odloči za drugačno usodo, tudi za raziskovanje delovskega načina življenja v organizirani skupnosti, t.i. kibucu, kamor odide že v mladosti- ranjen in odločen, da se bo odpovedal tako pisanju kot knjigam in intelektu na sploh. A usoda ga ulovi na svoj način in pokaže, da sam sebi ne more uiti. Amos je vsekakor pisatelj, ki ga ne boste pozabili, ob branju pa šokirano in mimogrede odkrili, da ima knjiga skoraj 900 strani, ki pa minejo kot blisk, saj se sploh ne zdi, da knjigo berete, temveč jo boste doživeli. Niti ne tako, kot bi gledali napet film, ampak kot bi dejansko, morda kot ptič na dvoriščnem drevesu, edino bitje ki je bilo prisotno ves čas Amosove mladosti, prisostvovali težkemu, čudovitemu, navdahnjenemu in hkrati hrepenečemu življenju, tako Amosa kot njegovih staršev.

Ni komentarjev:

Objavite komentar