nedelja, 09. november 2014

Margaret Atwood- Slepi morilec

Slepi morilec je prava epska pustolovščina, napeta do zadnje črke, do zadnje pike. Je zgodba v zgodbi, ki preskakuje: iz pripovedovanja sestre uspešne pisateljice, ki se spominja njunega otroštva in nenavadnega spleta usodnih trenutkov, na časopisne članke o uspešnem veljaku in njegovi ženi, o dogajanju med svetovnima vojnama in političnih spremembah. Mimogrede pa iz prebiranja družabnih rubrik, ter starkinega pripovedovanja, zajadramo v nekaj čisto drugega- nenavadno, znanstveno-fantastično zgodbo o mogočnem mestu, kjer žrtvujejo mlade device in častijo mnogotero bogov. 

Povsem se strinjam z besedami na zadnji platnici knjige- bralcu najprej ni čisto jasno, kaj imajo te zgodbe sploh skupnega, zdi se, da ni nobene rdeče niti, a v resnici so vse le različni deli enega dolgega potovanja, obarvanega z neverjetno živimi spomini. Koščki sestavljanke se počasi sestavljajo v mojstrovino in zgodba se vse bolj kristalizira. Glavni junaki do srca segajoče, burne drame so pravzaprav spomini naše ostarele pripovedovalke- grenki spomini, pa tudi hrepeneči, zmedeni, obžalujoči, a usoda je bila takšna, kot je hotela biti. Irisina, kot je starki ime, preminula sestra Laura je že zdavnaj umrla v prometni nesreči, namigovalo se je na samomor, Iris pa še vedno koplje po svojem srcu, pogreša pa tudi vnukinjo Sabrino, ki je nikdar sploh ni videla, saj ji je ta neskončno zamerila. Zakaj? Iris se je nekoč, ko je bila še mlada in nesrečno, a bogato, poročena z arogantnim Richardom, očitalo, da ni sposobna mati. Pripoved pa še zdaleč ne temelji le na obujanju njenih spominov, ampak odlično orisuje tudi zgodovino majhnega kraja, ki se je iz uspešnega industrijskega mesteca prelevil v propadajoč biser, vse skupaj pa je prepleteno s prikazom življenja ter dela več generacij ponosnih lastnikov tovarne gumbov, katerih potomki sta bili tudi Iris in Laura. 

A zgodba ne bi bila mistična in epska brez čarobne, a hkrati pogubne ljubezni, zaradi katere sta tvegali obe sestri, dodatno napetost pa doprinesejo tudi družinske skrivnosti, temne, umazane in pokopane pod plastjo navideznega blišča pripadnikov bogatega sloja. Te pa za kičastimi obleki in pokrivali v resnici skrivajo neodobravana hrepenenja ter sprenavedanja.

Iris tekom knjige razkrije tudi določene umazanije svojega moža, a v tančico skrivnosti ostaja zavito še marsikaj-  zakaj je njena sestra umrla, ali je bila res zmešana in kaj se je v resnici dogajalo v Irisini družini? Tako sekundarni, ko je bila depresivna in nesrečna mlada žena, kot v primarni, saj sta s sestro Lauro večino otroštva preživeli sami, pri čemer je Iris nadomestila tako vlogo njune, zgodaj preminule, mame, kot tudi čustveno odsotnega očeta. Sestri, za večno povezani, a hkrati še vedno skrivnost druga drugi, vam bosta ostali v srcu. Ena izmed kritik piše, da gre za kompleksni roman in res je, gre za odlično mešanico zgodovinskega romana in eksistencialne pripovedi, ki vas bo poskrkala. Vsekakor priporočam!

2 komentarja:

  1. Sliši se zanimivo, komaj čakam da preberem:)

    http://larajemec.blogspot.com/

    OdgovoriIzbriši