ponedeljek, 02. december 2013

Karren Viggers- Svetilničarjeva žena

Po nekaj mesecih končno spet objava o odlični knjigi... kmalu bom začela prebirati študijske knjige in kdo ve, mogoče pa se recenzija katere izmed njih znajde tudi tukaj.. Kljub temu pa sem se pred zakopanjem v učenje 'pocrkljala' z odličnim romanom, ki pa je pravzaprav zelo povezan z mojo študijsko smerjo, zakonskimi in družinskimi študijami.

Kajti ob branju Svetilničarjeve žene pademo v sago o družini, o odnosu med zakoncema in o družinskih skrivnostih, ki preprosto ne smejo biti povedane. Marry je ostarela in hudo bolna vdova, ki je s pokojnim možem Jackom in otroki živela na divjem avstralskem otoku, polnem surove lepote in ledeno mrzlih vetrov. Prav ta otok jo je zaznamoval, saj se je na njem zgodilo marsikaj: tu je odraščala in spoznala moža, tu si je ustvarila dom in se bojevala z občutki odtujenosti od moža ter z občutki krivde zaradi lastnih dejanj. Vendar kljub temu, da je Marry storila marsikaj, za kar se je kesala, pa si v jeseni svojega življenja v resnici ne očita ničesar več. Na viharni otok, kjer je doživela marsikaj, se ni vrnila zaradi obžalovanj, ampak da bi še zadnjič, pred smrtjo, začutila njegovo moč in se prepustila grenko-sladkim spominom svoje mladosti.

Marry pa ni sama, saj jo obiskujejo sin Tom, kateri je nekaj časa preživel na Antarktiki, ki ga je usodno zaznamovala in ga spremenila v prestrašenega in večno hrepenečega možakarja, vnukinja Jacinta in še en, bolj veseljaški sin Garry.  Manj blizu pa si je Marry s svojo hčerko, ki želi kontrolirati njeno življenje in jo strpati v dom za ostarele, kar ji junakinja zgodbe močno zameri. Čeprav šibka in stara, je Marry ženska jasnega uma in nemirnega duha, ki preprosto mora nazaj na otok, kjer želi biti v stiku sama s seboj in se pogovoriti tudi z duhom svojega pokojnega moža.

Četudi pa misli, da bo na otoku našla mir in se poglobila vase, pa se njeni načrti nekoliko spremenijo. Spozna se z molčečim in zagrenjenim oskrbovalcem koče, v kateri se Marry nastani, in se z njim, povsem nepričakovano, spoprijatelji. Vdova in mladi skrbnik otoka si namreč nista tako različna, saj sta oba samotarja, ki v sebi nosita nepredelane stvari in ki hrepenita po razumljenosti. Marry prav z njegovo pomočjo najde sama sebe in se poda na pot nepozabnih spominov, ki ji potrdijo, da se je vse zgodilo prav tako, kot se je moralo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar