sobota, 31. avgust 2013

Marie Ndiaye- Rosie Carpe

Avtorica, s katero sem se seznanila prvič, sodeč po predstavitvi njene osebnosti in romanov na zadnjih straneh te knjige pa sem se odločila, da po njej ne bom posegla zadnjič, je popisala temno doživljanje mladega dekleta. Rosie Carpe je namreč mlada Francozinja, ki ima mladost, zdravje in brata Lazareja, na katerega je precej navezana, vendar pa je, čeprav se sliši veliko, to tudi vse, pa tudi to sčasoma izgubi. Odtujena in hladna starša ju z bratom pošljeta v Pariz, kjer naj bi ju, tako sta odločila starejša Carpejeva, čakala dobra prihodnost. Vendar se načrti ne uresničijo. Lazare zapusti fakulteto in izgubi lastno identiteto, vse bolj izgubljena in nesrečna pa je tudi Rosie. Nekoč pa v njeno življenje posije žarek upanja, saj dobi službo v hotelski recepciji. Vendar pa je delo vse kaj drugega kot to, kar bi si mlado dekle želelo.

Pravzaprav jo izkušnja postara, jo spremeni v rastlino, ki čaka svoj usodni konec. Njen šef jo namreč izkorišča, plod njunega bolnega odnosa pa je tudi sin, na katerega pa Rosie, zaradi okoliščin samega poroda in odnosa s šefom, sploh ni navezana. Hkrati pa je mali Titi vse, kar ima in edini, ki ostane z njo, saj jo vsi drugi zapustijo, prijateljev pa že zdavnaj nima več. Po dolgih letih in spletu okoliščin izve, da je njen brat odpotoval na karibski otok Guadalupe, ter da sta za njim odšla tudi njena starša.

Rosie, čeprav je brat sploh ni povabil, se odloči, da bo tudi sama preizkusila srečo v s soncem obsijani deželi. Tam pa jo čakajo životarjenje, depresija in naposled noro veselje ob odločitvi, da bo svojega Titita, za katerega je prepričana, da iz njega tako ali tako nikoli ne bo nič, pustila kar umreti.

Zgodba o težkih bitkah mladega dekleta, o notranjem trpljenju, ki razjeda še bolj kot telesna bolezen in o najtemnejših plateh človeških odnosov, o zlorabljanju, zanemarjenju, izkoriščanju. V zgodbi je le nekaj drobtinic upanja in ljubezni, vendar pa le te, zaradi sicer precej surovega razpoloženja zgodbe, toliko bolj izstopajo in pogrejejo srce.

Ni komentarjev:

Objavite komentar