četrtek, 16. maj 2013

Carlos Ruis Zafon- Senca vetra

Slučajno sem na internetu naletela na oceno mariborske knjižnice, v kateri sem si knjigo tudi sposodila, in jo opisuje kot pravi bralni užitek in mešanico tako trilerja, kot romantične zgodbe in zgodovinske drame. Se popolnoma strinjam in bi dodala še, da gre za napeto psihološko kriminalko, ki ne dopusti, da bi jo odložili, oziroma vsakič, ko sem knjigo vendarle odložila, sem že začela razmišljati, kako se bo zgodba odvijala v prihodnje. Z razliko od marsikaterih , sicer popolnoma zanimivih, zgodb, ki potekajo nekako v skorajda pričakovani smeri- torej nek uvod, nato vrhunec in razplet zgodbe, pa je Senca vetra ves čas napeta.

Jedro zgodbe je knjiga, ki je istoimenska kot roman, ki ga priporočam- torej Senca vetra. Napisal jo je pisatelj Caracas, slučajno pa je nanjo čez leta naletel deček Daniel in to na precej nenavadnem kraju- v Pokopališču knjig, ki je nekakšna grobnica, skrbno varovana, tiha kot svetišče, prava zakladnica vseh pozabljenih knjig, ki pa so tu našle svoj poslednji dom. Varuh tega svetišča literature je stari možakar Isaac, ki nekega dne sprejme Daniela in njegovega očeta, ki želi sinu razkazati to neverjetno zbirko pozabljenih zgodb in usod. Deček, na videz naključno, med zaprašenimi policami najde Senco vetra in jo doma prebere v eni noči.

Zgodba pa ga obsede bolj, saj skorajda 13-letnik o zgodbi ne le intenzivno razmišlja, ampak je odločen, da bo našel še druge Caracasove knjige. Tekom svojega odkrivanja se spoprijatelji s slepo lepotico Claro, skozi zgodbo pa spremljamo Danielovo odraščanje, soočanje s prvimi ljubeznimi, z lastnim iskanjem, s puberteto in odtujitvijo od očeta. Prelomna točka njegova življenja predstavlja tudi pomoč brezdomcu, ki se dokaj hitro prelevi v njegovega sodelavca v družinski knjigarni in odličnega detektiva.

Daniel se ne zaveda, da ga bo Senca vetra vselomej zasledovala, v iskanju avtorja pa se znajde sredi vrtinca skrivnosti, pokopanih in zatajenih, ter trči ob življenjske zgodbe številnih drugih oseb, med drugim osamljene gospe Nurie, ki so bile povezane s Caracasom.

In na koncu? Konec je, kot se spodobi, nepredvidljiv do zadnje strani!

Ni komentarjev:

Objavite komentar