ponedeljek, 30. julij 2012

Iz uma v srce- Dobra vila Maja

Ko sem pričela s pisanjem svojega mnenja o drugi knjigi  Dobre vile- Maje Debelak, sem se skoraj zmotila in namesto naslova Iz uma v srce zapisala Čarobnost življenja, kar je naslov avtoričine prve knjige. Zagotovo z namenom, saj sem po prebiranju, ravnokar sem zaključila s prvim branjem, spoznala, da je temeljno sporočilo Majine zgodbe prav to. Da je življenje resnično čarobno, če le gledamo tako nanj in če sprejmemo izziv reprogramiranja svojega miselnega in čustvenega vzorčenja. Stavek, ki me je najbolj pritegnil in me razveselil, od celotne knjige pa se ga tudi najbolj spomnim, pa je, da se v resnici ne spreminjamo, ampak zgolj postajamo to, kar smo nekoč že bili- svetloba in ljubezen. Tekom odraščanja se v nas vtetovirajo določene kode razmišljanja, za svoje sprejmemo prenekatere vzorce delovanja, na katere se tako navadimo, da jih največkrat kritično ne presojamo, ampak jih le vdano sprejmemo.

Postanemo orodje v rokah družbe, sprejmemo pravila in se ravnamo po željah drugih, sebe pa zanemarimo. Kar naprej se trudimo ugajati, ves čas pa čutimo, da nismo srečni, vendar ne razumemo, kje se skriva vzrok. Podzavest nam prišepetava, da to nismo resnični mi, da se prenarejamo, ker pa je ego užaljen, če ga krivimo, te negativne občutke pojasnjujemo tako, da obtožujemo okolico. Od nje smo prejeli marsikaj, od razmišljanja do navad, vendar je na nas, da obudimo resničnega sebe, kar Maja ponazori kot naše resnično bistvo. Naš pravi jaz je otroško radoveden, vedno ljubezniv, zadeva naše poslanstvo na Zemlji ter priznanje naših iskrenih želja. Knjiga Iz uma v srce pa, čeprav je pravzaprav odličen priročnik, ni le nizanje nasvetov, ki bi jih hlastno prebrali in nato pozabili, ampak je zgodba življenjskega popotovanja, ob branju pa so me prevzemale pozitivne in igrive energije.

Med branjem sem si priznala, da je vztrajanje v vlogi žrtve tudi moj, priljubljeni obrambni mehanizem, da si življenje večkrat brez potrebe zapletamo, ter preveč analiziramo in premalo realiziramo. Pa tudi, da čeprav smo trenutno morda v hudi življenjski situaciji, ima vsaka izkušnja svoj namen- da nas izoblikuje, da nas nekaj nauči in približa odkritju, kdo smo v resnici in kaj si sploh želimo. Maja skozi osebno zgodbo razkrije, katere življenjske situacije in ljudje v njih so se ji nekoč zdeli nerazumljivi in grozljivi, dandanes pa je zanje hvaležna, saj brez njih ne bi bila kjer je danes in pomagala številnim dušam. Kar pa je še pomembneje- brez teh izkušenj ne bi pisala svoje praljivljice, v kateri uresničuje vse svoje sanje.

Maja ni le navdih za to, da tudi sami poiščemo svojo srečo, temveč tudi, da postanemo hvaležni za vse, tudi za vse solze, razočaranja, jezo in občutke obupa ter nemoči, saj so to signali, ki izvirajo iz našega srca, kjer se skriva edina, veličastna resnica. Um nas je naučil marsikatere, zelo koristne veščine, vendar je spretni mojster laganja in prikrivanja tistega, kar v resnici biva v globinah našega pravega, zakopanega bistva.

Ni komentarjev:

Objavite komentar